Setšhaba sa ga Kgoši Meshack Obed Mashego wa naga ya go tsbega ka Moreipušo se tšwa Kubung. Go tlogeng ga bona Kubung ba ile sa rotogela Middelburg ka Eastern Transvaal ya maloba. Go Middelburg ba sepetše go bapa le noka ya Lepelle (Olifants river). Ba be ba sepela le ditšhaba tše pedi e lego setšhaba sa Ga-Masemola le sa Ga-Nchabeleng. Ge ba le tseleng ba kopane le tau yeo ba ilego ba e bolaya ba tšea mokgopha wa yona. Ya ba gona ge ba fetola moano wa bona e lego nong, goba babina-tau. Ge e le Masemola le Nchabeleng bona ba a kgopela bodulo nageng ya kgoši Sekhukhune.
Leeto la Mapulana le ile la tšwela pele ba dutše ba sepela go bapa le noka ya Lepelle. Go fihleng ga bona Nelspruit ba tshela noka ya Lepulana go fihla ba ikhwetša ba le nageng ye lehono re rego ke Mapulaneng. Ba bangwe ba re ke Bushbuckridge le ge go sa tsebege gore leo leina le tlile bjang. Ge ba be ba dutše ba sepela leeto leo la go nyaka mo ba ka go dula ntshe, ba ile ba šia mokgalabje yo gothwego ke Malathuleng Mokwena ba mo laela gore a šale a lebeletše manaba ge a tšwelela. Ge e le setšhaba sona se ila sa tšwelela pele ka leeto go fihla ge ba dula fase ga thaba ya Mogologolo. Leina le Mogologolo, tlile ka lebaka la gore ba re thaba yeo ba be ba e namela ka mogologolo. Thabeng ya Mogologolo ba ile ba tla ka leano la go fenya maburu ao a bego a nyaka go ba amoga naga. Ba ile ba namela thaba yeo, ba dula godimo ga yona, ba kgoboketša maswika ao a bego ba a theoša gore a pšhatlaganye manaba a bona. Ba ile ba fenya maburu ka go šomiša mokgwa wa go lwa le bona ba le godimo ga thaba yeo.
E be e le ka ngwaga wa 1864 ge ba fenya maburu ba nama ba thoma go theoga moo thabeng, ba abagana dinaga go ya ka magoši a bona. Morei o ile a dula mo ba rego ke Motlamogale gomme ya ba kgoši ya mathomo ya lefelo leo. O bušitše gomme a latelwa ke Matloše. Matloše yena o latetšwe ke Matšhene a swaretše Benjamin ka ge e be e sale yo monnyane. Benjamin o ile a leba go la Gauteng gomme a gana go boa ge nako ya gore a tšee bogoši e fihla. Setšhaba se ile sa mo sala morago ka kgang go fihla a boa gae ka 1962, ka nako yeo mmagwe o be a le bolwetšing gomme a nyaka go mmona. Benjamini o ile a ba kgoši gomme a buša go fihla ge a ikela badimong ka ngwaga wa 1969. Bogoši bo ile bja tšewa ke morwarra'gwe e lego Mashile ka ge Meshack e be e sale o monnyane.
Koma e bopa karolo ye bohlokwa setšong sa Mapulana. Yona ba e šomiša go aba thuto ya setšo go mašoboro le mathumaša. Tše dingwe tša tšeo ba rutwago tšona komeng ke hlompho, go ikilela, lerato le kgotlelo. Koma ya Mapulana e gabedi. Ya mathomo ke ya bodika gomme ya latelwa ke ya bogwera. Koma ya basetsana ke bojale. Koma e bopa setšhaba sa go ba le boikarabelo, hlompho le bohlale. Ke ka fao lešoboro le lethumaša ba sa fiwego tumelelo ya go ka ema pele ga setšhaba go ka fana ka polelo. Motho wa gona le ge a obile molato ga ahlowe ka ge a tšewa gore e no ba selo fela. Ka mantšu a mangwe go ra gore koma e dira motho gore a tšewe bjalo ka motho yo a feleletšego kgopolong. Mapulana ba hlompha koma kudu, ke ka fao ge mašoboro le mathumaša a senago tumelelo ya go ka tsena ka komeng. Le bao ba bolotšego ga ba tsene ka dikomeng tša magoši a mabapi. Bao ba sa bollago ge ba ka tsena ka komeng ga ba bowe, ba a bolotšwa le bona. Go ya ka kgoši, bakgoma le bakgomana ba ka mošate, koma ke selo seo se nyakago go ilelwa.
Mapulana ga ba dula ba le tee, ba dikologilwe ke ditšhaba tša Baroka, Bakutsi le Batsonka. Mapulana ga ba tsene ka komeng ya Batsonga, Baroka le bona ga ba dumelelwa go tsena ka komeng tša ditšhaba tše dingwe, bjalo bjalo. Koma tša Mapulana ke bodika, bogwera le bjale. Ge koma ya bodika e ntšhiwa, basetsana ga ba ye komeng. E tlile gore selemong se se latelago ge go ntšhiwa ya bogwera, ya bjale le yona ya ntšhiwa. Mapulana le bona bjale ka ditšhaba tše dingwe tša Basotho ba leboa, ba na le diila tše ba di latelago. Ba re diila di ba thuša gore ba phele bophelo bjo bo bolokegilego, bja go hloka malwetši le tše dingwe tša dilo tše di sa tlwaelegago setšhabeng. Ka boripana go ilela go bopa karolo ye bohlokwa mo setšong sa bona. Ba dumela gore malwetši a mantši ao a fetšago thaka ye tshese/baswa matšatšing a lehono a hlolwa ke go se ilele.
Go nyatša batswadi ke phošo ye kgolo ngwaneng wa Mopulana. Moputso wa go nyatša batswadi ke go gola o na le go hloka mahlatse bophelong. Le ge ngwana a kopana le motho yo mogolo tseleng o emela ka thoko ga tsela gore motho yoo a fete. Mapulana ba ruta ngwana gore a tšeye motho yo mongwe le yo mongwe yo mogolo, bjalo ka motswadi wa gagwe. Ngwana ga a dumelelwa gore a tsene ntlong ya batswadi ba gagwe.
Ge motho a hlokofala ka gae, bana ba tlošwa gomme ba išwa ka ga malapeng a maloko a bona gore ngwana a se tsebe gore go na le eng ka gae. Ge a botšiša gore motho yo a hlokofetšego gore o kae, karabo ye a e fiwago e no ba gore motho yoo o tšerwe ke phiri. Lehu le ilelwa go feta dilo tše dintši setšhabeng.
Go a ila gore lesogana le tsene dikobong le lekgarebe leo le gomilego tseleng. Go tšewa gore lekgarebe leo le na le dilo di swana le makgoma. Le swanetše le ilele. Ba tšwela pele gore selo seo gantši se fetšago masogana matšatšing a lehono ke wona mokgwa wow a go tsena dikobong le batho ba bjalo.
Monna ga a swanela go robala ka ntlong ye tee le mosadi wa gagwe yoo e lego motswetši. Ngwana o a ilelwa gore a tle a phele bophelo bjo bo itekanetšego. E bile tatelano ya bana ka lapeng e na le mokgwa wo e laolwago ka gona ntle le go šomiša dithibela-pelegi go swana le matšatšing a re phelago go ona.
Ka nako ya go lema, dipeu di be di ntšhwa ke yo mogolo ka lapeng. Ge go sa dirwe bjalo gantši go be go eba le segole ka lapeng. Ge maraka goba dithose di budule e be e le yo mogolo ka lapeng yo a lomago (go kwa tatso ya tšona di apeilwe) pele ga ge di ka bunwa.
Ge go ka na pula ya sefako gomme ya senya dimela ka mošate go be go bewa nako ya gore batho ba ilele go tsena ka mašemong go fihla ge mošate o tlo fediša kiletšo yeo ya go tsena ka mašemong.
Ditloo di a ilelwa. Go na le nako ye e lego gore ba ka difokeng ba e beya gore ditloo di bjalwe ka yona. Gantši ge di ka bjalwa pele ga lebaka leo le dumeletšwego, di na le go fela di hlola phišo yeo e thibelago pula.
Go ila gore mohlologadi a jele dijo ka mogopong o tee le batho ba bangwe. Mohlologadi o swanetše a be le mogopo wa gagwe go fihla ge a fetša lebaka la go ka ba ngwaga go re a fetše kilelo yeo.
Bana ga ba swanela go duma nama ge go hlabilwe kgogo ka gae. Ngwana o swanetše go ja morogo. Nama ya kgogo ke ya batho ba bagolo fela.
Go a ila gore ngwale a sepele mosegare a kopane le motho mang le mang. Ge ngwale a sepela a kopana le batho, o be a tšhaba.
Mapulana ba bolela le badimo le modimo ka mokgwa wa go phasa. Ba dumela gore lebaka la gore naga e be le meetse a mantši mehleng ya bogolo-golo e be e le gore badimo ba be ba gopolwa le go hlomphiwa. Ba re badimo ba be ba kgona go ba fa dipula tša medupi temo ya ba gona puno e be ya go tlala seatla. Ge letšatši le ka fiša go ka thibela le kgonagalo ya go na ga dipula, setšhaba se tšwa lesolo go ya go nyaka se sengwe le se sengwe seo ba se bonago, ba se tsee ba se iše ka mošate. Ge ba topetše dilo tše bjalo ngaka e a bitšwa ka mošate gomme ya dira ka moo e tsebago, pula ya nama ya thoma go na. Ba bangwe ba re ke go itia mphoka.
Mathomong
